Ko sem zaključila fakulteto in pričela iskati zaposlitev na področju prodaje, sem ugotovila, da imam veliko težavo – povsod je bila med pogoji za zaposlitev namreč navedena nemščina. To sem se v gimnaziji sicer učila, vendar je nisem nikoli dovolj obvladala, da bi v njej lahko brez težav komunicirala, v času fakultete pa je tudi nisem obnavljala, zato sem marsikaj pozabila. A nisem se vdala. Če mi nemščina koristi za zaposlitev, se je bom pač naučila.

Ker je moje iskanje službe trajalo kar leto in pol, sem imela seveda dovolj časa, da ponovno poiščem svoje stare zvezke in učbenike ter nekoliko ponovim, poleg tega pa sem se vpisala še na tečaj, ki naj bi mi pomagal, da bo moja nemščina takšna, kot mora biti. In ravnala sem prav, kajti na izboru primernih kandidatov za službo, ki sem jo nazadnje dobila, nemščina ni bila zgolj zahtevana na razpisu – v nemškem jeziku je tudi potekal moj zaposlitveni razgovor, saj so lastniki podjetja, kjer sedaj delam, Avstrijci.

Učenje jezika se torej več kot izplača, in zanj dejansko ni nikoli prepozno. Danes sem prepričana, da bi bila brez znanja nemščine morda še vedno brezposelna, ali pa bi imela službo, ki me ne bi veselila.